Zaupanje potrošnikov višje

Zaupanje potrošnikov višje

Letni kazalnik razmer za potrošnike v Evropski uniji se med drugim meri z zaupanjem potrošnikov v organe, nevladne organizacije in prodajalce na drobno ter z učinkovitostjo reševanja sporov. Tokratni pregled stanja potrjuje vse večji razkorak med domačim in čezmejnim e-trgovanjem, kljub očitnim možnim prednostim, ki bi jih čezmejni nakupi lahko imeli za potrošnike glede izbire in prihrankov. Poleg tega pregled stanja kaže, da potrošniki v čezmejno nakupovanje veliko bolj zaupajo, če so ga tudi sami preizkusili.

Monique Goyens, generalna direktorica evropske potrošniške organizacije BEUC: “”Veseli smo, da se je zaupanje potrošnikov zvišalo, jasno pa je tudi, da je nizko zaupanje potrošnikov v nekaterih državah odraz neambiciozne politike varstva potrošnikov v posameznih državah, pomanjkljivega nadzora na trgu in slabe uveljavitve pravic potrošnikov v praksi.””

Zaupanjem potrošniškim organizacijam večje kot državnim ustanovamž

Velika večina Evropejcev (69%) zaupa potrošniškim organizacijam, da bodo varovale njihove pravice, za 6 odstotnih točk bolj kot državnim ustanovam (63%). V Sloveniji zaupa potrošniškim organizacijam, da bodo ščitile njihove pravice, 54% potrošnikov, državnim institucijam pa le 43% potrošnikov, kar je 11 odstotnih točk oz. za četrtino višja raven zaupanja v potrošniške organizacije v primerjavi z državnimi inštitucijami. To pa pomeni še večjo zavezo za potrošniške organizacije za delo v prihodnje. Za tiste, ki ustvarjajo politiko varovanja potrošnikov, pa obveza, da potrošniškim organizacijam zagotovijo ustrezne pogoje za delo.

Financiranje potrošniških organizacij s strani države znaša med 2 in 2.112 evri na 1000 prebivalcev. V Sloveniji je znesek 183€ na 1000 prebivalcev.

Sicer pa le 39% Slovencev meni, da generalno uživajo visoko raven zaščite potrošnikovih pravic.

Trgovci padli na preizkusu, a potrošniki jim zaupajo

Zanimivo je visoko zaupanje prodajalcem – kar 71% Slovencev meni, da bodo trgovci ščitili njihove potrošniške pravice. Čeprav so več kot očitno “”padli”” na praktičnem preizkusu – le 8% jih pozna možnost odstopa od pogodbe pri nakupu na daljavo v določenem časovnem roku, 12% pa jih pozna podatek o časovnem roku, ki ga določa zakonodaja za vračilo izdelka z napako.

82% podjetij je v raziskavi zagotovilo, da pravice potrošnikov dobro poznajo, ko pa so jih preizkusili v praksi, jih je le 26% te trditve tudi dokazalo. Kot se je izkazalo v Sloveniji, je ta razkorak še večji. To kaže na dejstvo, da je gospodarstvo nujno treba izobraziti o zakonodaji varovanja pravic potrošnikov.

Manjšina se pritoži

Le 13% potrošnikov se pritoži, ko meni, da so njihove potrošniške pravice kršene, le malo več kot polovica (52%) pa jih je z odgovorom na pritožbo zadovoljnih. Slovenci smo tu v zlati sredini, saj se jih le lani pritožilo 13%. Sicer jih je slaba četrtina (23%) menila, da imajo razlog, da bi se pritožili, vendar tega niso storili. To je signal za ustvarjalce politike, da potrošniki potrebujemo enostavno, poceni in učinkovito možnost pritožb.

Leave a Reply